5 pomembnih znakov, da potrebujete sistem za upravljanje proizvodnje (MES)
Sodobna proizvodnja se nahaja na presečišču poslovnih zahtev industrijskih podjetij in zmogljivosti naprednih tehnologij. Za konkurenčnost proizvajalcev so ključni učinkovitost, prilagodljivost in kakovost, pri čemer nam lahko občutno pomaga sistem za upravljanje proizvodnje (Manufacturing Execution System - MES).
Vprašanje, ki si ga zastavljajo v številnih podjetjih pa je, kdaj je pravi, ali celo skrajni čas za uvedbo takšne rešitve. Zato v nadaljevanju opisujemo pet pomembnih znakov, ki nakazujejo, da v proizvodnji potrebujete MES.
1. Pomanjkanje preglednosti nad proizvodnimi procesi
V današnjem hitrem in dinamičnem proizvodnem okolju je ključnega pomena preglednost nad proizvodnimi procesi v realnem času. Če se v proizvodnji zanašate na ročno dokumentacijo, Excel preglednice ali ločene programske rešitve, obstaja velika verjetnost, da težko sledite vsakodnevnim operacijam. Pomanjkanje preglednosti pa pogosto vodi v napačne odločitve, zamude in slabšo produktivnost.
MES omogoča integracijo vseh proizvodnih podatkov na enem mestu, kar zagotavlja natančen vpogled v proizvodne procese v realnem času. S tem pridobite orodje za celovit nadzor in optimizacijo proizvodnje, kar zmanjša tveganje za napake in poveča učinkovitost.
2. Visoka stopnja napak, izmeta in zavrnitev
Napake v proizvodnem procesu, ki povzročijo odstopanja izdelkov od pričakovane kakovosti, niso samo finančno breme, ampak tudi resna grožnja za ugled podjetja in izgubo kupcev. Pogoste napake, napačni izdelki, izmet ali zavrnitve s strani kupcev so jasni znaki, da je potrebno izboljšati nadzor nad proizvodnimi procesi.
MES omogoča natančno spremljanje vsake faze proizvodnega cikla, kar pripomore k zgodnjemu odkrivanju in odpravljanju napak. Poleg tega olajša prepoznavanje vzrokov za napake in izvajanje preventivnih ukrepov, s čimer zmanjšamo stroške izmeta in izboljšamo kakovost končnih izdelkov ter povečamo zadovoljstvo strank.
3. Nizka produktivnost in neučinkovita uporaba virov
Neučinkovita raba virov in nizka produktivnost sta pogosto posledica slabe koordinacije in pomanjkanja optimizacije proizvodnih procesov. Čeprav podjetje razpolaga z zadostnimi viri, kot so surovine, zaposleni in oprema, se dogaja, da proizvodnja kljub temu ne dosega želenih rezultatov. To je pogosto posledica neustreznega upravljanja in pomanjkanja usklajenosti med različnimi fazami proizvodnje.
MES omogoča optimizacijo proizvodnih procesov za učinkovitejšo uporabo virov. Z njim lahko natančno sledimo porabi materialov, spremljamo učinkovitost strojev in upravljamo delovne naloge, kar omogoča izboljšanje produktivnosti in zmanjšanje nepotrebnih izgub.
4. Težave z izpolnjevanjem rokov in prilagajanjem spremembam
Zamude pri izpolnjevanju naročil in težave s prilagajanjem hitrim spremembam pri naročilih so resna opozorila, da proizvodnja potrebuje boljše načrtovanje in upravljanje. V sodobnem poslovnem okolju, kjer stranke pričakujejo pravočasne dobave in prilagodljivost, lahko nezmožnost izpolnjevanja rokov privede do izgube strank in padca prihodkov podjetja.
MES omogoča boljše načrtovanje proizvodnih procesov in prilagajanje spremembam v realnem času. S pomočjo MES-a lahko optimiziramo razporeditev virov, izboljšamo upravljanje zalog in skrajšamo proizvodni cikel, kar je pomembno za hitro odzivanje na spremembe pri izvedbi naročil in pravočasne dobave izdelkov.
5. Pomanjkanje skladnosti s standardi kakovosti in regulativnimi zahtevami
Skladnost s standardi kakovosti in regulativnimi zahtevami je v današnji industriji ključnega pomena, še posebej v panogah, kjer so določila stroga in je pogost nadzor. Če se soočate s težavami pri zagotavljanju skladnosti s predpisi ali standardi, je to jasen znak, da proizvodnja potrebuje večji nadzor in sledljivost.
MES omogoča natančno beleženje vseh proizvodnih dogodkov in procesov, kar olajša doseganje skladnosti s standardi in pripravo potrebnih poročil za revizije. Prav tako omogoča hitro prilagajanje procesov, kar je ključnega pomena v primeru sprememb predpisov ali uvajanja novih standardov.
MES kot ključno orodje za učinkovitost v proizvodnji
Sistem za upravljanje proizvodnje je ključno orodje za podjetja, ki želijo optimizirati proizvodne procese, zagotavljati visoko kakovost izdelkov in povečati konkurenčnost.
Če se soočate s katerim koli od zgoraj naštetih izzivov, je zdaj pravi čas, da resno razmislite o uvedbi sistema za upravljanje proizvodnje. Z izbiro in uporabo MES boste dosegli boljšo preglednost nad proizvodnimi procesi, zmanjšali napake, povečali produktivnost ter lažje zagotavljali skladnost. Zato vam bo pomagal doseči boljše poslovne rezultate in zadovoljiti pričakovanja vaših strank.
Kako izberemo ustrezen MES?
Ko prepoznate, da proizvodnja potrebuje MES, se pojavi vprašanje, kateri sistem je najboljša možna rešitev. Izbira ustreznega MES je odvisna od več dejavnikov, vključno z velikostjo podjetja, vrsto proizvodnje, specifičnimi potrebami ter cilji, ki jih želite doseči z uvedbo sistema.
Pomembno je, da izberete preizkušeno rešitev, ki se lahko prilagodi vašim specifičnim zahtevam in se integrira z obstoječimi proizvodnimi napravami, proces in sistemi, kot so ERP in WMS. Prav tako je priporočljivo, da omogoča enostavno razširitev in nadgradnjo, saj se potrebe podjetja sčasoma spreminjajo.
Vse navedene in druge zahteve izpolnjuje Metronikov MePIS MES, ki ga uporabljajo številna ugledna podjetja pri nas in v tujini.
Za več informacij glede načrtovanja in uvedbe MES pa se obrnite na Vanjo Tomažiča, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].
Kako ocenimo finančne koristi in ROI za digitalizacijo proizvodnje?
Slovenija je bila na področju digitalizacije še leta 2022 nad evropskim povprečjem, vendar smo v zadnjih dveh letih občutno nazadovali. Najslabše je v gospodarstvu, kjer smo po ocenah strokovnjakov Gospodarske zbornice Slovenije padli iz 9. na najmanj 18. (ali še nižje) mesto.
Pomemben razlog za takšno stanje so vlaganja v digitalizacijo proizvodnje, ki so se po obdobju državnih spodbud z nepovratnimi sredstvi precej upočasnila. Raziskave pri nas in tudi v tujini namreč kažejo, da vodilni v industrijskih podjetjih pogosto dvomijo o njenih pozitivnih finančnih učinkih in v kolikšnem času se jim bodo vložki povrnili.
Zato je zagotovo aktualno vprašanje, kako lahko pri digitalizaciji proizvodnje ocenimo finančne koristi in ROI.
Kaj je digitalizacija proizvodnje?
Delimo jo na dve ključni področji.
Prvo je uvedba brezpapirnega poslovanja, s katero ukinemo tradicionalne papirne dokumente in evidence ter jih obvladujemo v digitalnem okolju. Drugo področje pa je obdelava velike količine proizvodnih podatkov in pretvorba v uporabne informacije, ki vodilnim omogočajo spremljanje in učinkovito upravljanje proizvodnje v realnem času ter načrtovanje in uvajanje ukrepov za izboljšave.
Sedem finančnih koristi digitalizacije proizvodnje
Čeprav je koristi še precej več, opisujemo sedem merljivih dejavnikov, ki največ prispevajo k pozitivnim učinkom digitalizacije proizvodnje.
Zmanjšanje proizvodnih stroškov. Po ugotovitvah študije Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) se z digitalizacijo v večini industrijskih podjetij proizvodni stroški znižajo za 15% do 30%. K temu največ prispevajo izboljšana splošna učinkovitost proizvodnje opreme (OEE), skrajšanje proizvodnih ciklov ter hitrejše in učinkovitejše odkrivanje oziroma odpravljanje težav.
Povečanje produktivnosti obratov. Glede na študijo WEF so številni proizvajalci s pomočjo digitalizacije več kot podvojili produktivnost. To omogoča boljša izkoriščenost proizvodnih linij, skrajšanje prehodnih časov med delovnimi nalogi ali serijami in učinkovito odpravljanje kratkih zastojev linij oziroma boljša pretočnost proizvodnje.
Povečanje storilnosti delavcev. Po raziskavi, ki jo je opravilo svetovalno podjetje McKinsey & Company, digitalizacija bistveno zmanjša ročna opravila, omogoča spremljanje osebne uspešnosti vsakega delavca ter razporejanje aktivnosti na podlagi njihovih kompetenc, kar vpliva na manj zastojev in napak v proizvodnji. To lahko poveča tudi storilnost zaposlenih za več kot 20%.
Enostavnejša organizacija proizvodnje. Po podatkih McKinseya se z naprednimi sistemi za načrtovanje in razporejanje proizvodnje učinkovitost usklajevanja izvedbe naročil s proizvodnimi zmogljivostmi (surovinami, stroji in delavci) izboljša do 85%. To omogočata predvsem umetna inteligenca in strojno učenje s svojimi bistveno boljšimi načrtovalnimi sposobnostmi v primerjavi s človekom.
Pravočasna in popolna dobava. Številni proizvajalci plačujejo visoke pogodbene kazni zaradi nepravočasne ali nepopolne dobave svojih izdelkov. Učinkovitost na tem področju določa kazalnik OTIF (on-time-in-full) kot razmerje med vsemi ter pravočasno in v celoti izvedenimi delovnimi nalogi. Pri izračunu finančnih koristi lahko upoštevamo, da s pomočjo digitalizacije uspešno zaključimo najmanj 90% proizvodnih nalogov.
Napovedno vzdrževanje. Kot vemo, gre za sodoben pristop, ki temelji na spremljanju podatkov o strojih in izvajanju vzdrževanja pred nepričakovano odpovedjo opreme in zastoji v proizvodnji. Glede na študijo Deloitte lahko z napovednim vzdrževanjem povečamo proizvodni čas za 10 do 20%.
Poraba energije in vode. Na podlagi poročil WEF digitalizacija proizvodnje zmanjša porabo in stroške energentov in vode v povprečju za 15%. Izboljšave so posledica uporabe programske opreme za upravljanje porabe energije, ki vodilnim omogoča uvajanje izboljšav na podlagi kakovostnih informacij in vpogled v okolijski vidik njihovega obratovanja.
Izračunajte svoj ROI za digitalizacijo proizvodnje
Čeprav se izraz ROI najpogosteje uporablja za izračun donosnosti naložbe kot odstotek, lahko koncept ROI uporabimo tudi za določitev časa, ki ga potrebujemo, da povrnemo začetno investicijo.
Izračunamo ga tako, da predvidene vložke delimo s finančnimi koristmi digitalizacije proizvodnje v obliki znižanja stroškov in morebitnega povečanja prihodkov. Pri koristih uporabimo med drugim podatke o pretočnosti proizvodnje, izmetu, stroških dela, izdelkov, energije in rezervnih delov. Na strani vložkov pa zajamemo vse potrebne aktivnosti, programsko in strojno opremo.
Če je rezultat manjši od ena, se nam investicija povrne prej kot v enem letu, če je na primer 3, pa bo pokritje trajalo predvidoma tri leta.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
V nasprotju z dokaj razširjenim prepričanjem je digitalizacija proizvodnje bistveno več kot samo uvedba programske opreme.
Temelje predstavlja zajemanje, shranjevanje in analitična obdelava proizvodnih podatkov, ki jih vodilni prejmejo v obliki razumljivih informacij za nadzor in odločanje.
Zato v Metroniku svojim strankam poleg naprednih programskih rešitev iz družine MePIS nudimo vse potrebne storitve za učinkovito digitalizacijo, od načrtovanja, do podpore pri uvajanju tehničnih in organizacijskih ukrepov v prakso, s čimer pričakovane rezultate dosežejo lažje in hitreje.
Kontaktna oseba za več informacij glede možnosti za izboljšanje učinkovitosti z digitalizacijo proizvodnje pa je Vanja Tomažič, direktor področja avtomatizacije in digitalizacije v industriji, ki mu pišite na naslov [email protected].
10 ključnih funkcionalnosti sistema MES za preskok pri učinkovitosti proizvodnje v vsakem podjetju
Občutno izboljšanje učinkovitosti v proizvodnih podjetjih s povečanjem produktivnosti in znižanjem stroškov si težko predstavljamo brez sodobnega sistema za upravljanje proizvodnje (ang. Manufacturing Execution System – MES). Gre namreč za ključni vezni člen med poslovnimi in proizvodnimi procesi, s pomočjo katerega na podlagi naročil kupcev pravočasno zagotavljamo predvidene količine ustrezno kakovostnih izdelkov.
Sistemi MES se v zadnjih letih hitro razvijajo in vključujejo napredne funkcionalnosti, ki jih prvotne rešitve niso poznale. Zato v nadaljevanju opisujemo deset ključnih, s pomočjo katerih lahko preverite zmogljivosti lastnega MES, ali jih uporabite kot smernice, če o uvedbi takšnega sistema šele razmišljate.
Nadzor proizvodnje v realnem času. Klasična proizvodnja temelji na ročnem sledenju in vnosu podatkov, kar povzroča napake, zamude in neučinkovitost nasploh. Zato je temeljna funkcionalnost MES spremljanje in nadzor proizvodnje v realnem času. To omogoča stalen pregled ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), sledenje poteku proizvodnje in takojšnje prilagoditve za optimizacijo učinkovitosti, s čimer se lahko industrijska podjetja hitreje odzivajo na motnje, zmanjšajo čas izpadov in zagotavljajo pravočasno dobavo izdelkov.
Napredna organizacija dela. Algoritmi sodobnega MES lahko optimalno organizirajo proizvodnjo glede na različne dejavnike, kot so razpoložljivost strojev, sposobnosti oz. kompetence delavcev in zaloge materiala. Ob upoštevanju stanja naročil in omejitev lastnih virov lahko proizvajalci dosežejo večjo pretočnost, zmanjšajo ozka grla in izboljšajo učinkovitost opreme (OEE), kar omogoča prilagodljivejše načrtovanje proizvodnje.
Zagotavljanje sledljivosti. Sledljivost je namenjena spremljanju izvora in poti vsakega materiala ali surovine, kar je posebej pomembno v industrijah s strogimi regulativnimi zahtevami, kot sta farmacevtska in živilska. V primeru odpoklica MES zagotavlja hitro in natančno identifikacijo neskladnih izdelkov, kar zmanjšuje vpliv na poslovne kupce ali potrošnike in ugled proizvajalca.
Upravljanje kakovosti. V primerjavi s klasično končno kontrolo sodobni MES omogočajo meritve kakovosti v realnem času ter odkrivanje in odpravo napak med proizvodnim procesom. S takšnim pristopom zmanjšamo izmet in predelave izdelkov ter izboljšamo kakovost izdelkov nasploh.
Digitalizacija delovnih navodil. Klasična navodila so dokumenti v papirni obliki, ki so statični, njihovo posodabljanje je težje in zamudno, poleg tega so dovzetni za napake in poškodbe. Zato je pomembna funkcionalnost MES možnost integracije delovnih navodil v proizvodne procese. Takšna navodila poleg besedil vključujejo slike, fotografije, video posnetke in elemente razširjene resničnosti, s katerimi operaterje, vzdrževalce in druge zaposlene vodijo pri upravljanju procesov in strojev. Hkrati pa prispevajo tudi k brezpapirnemu poslovanju in odnosu do okolja.
Upravljanje in usposabljanje proizvodnih delavcev. Namenjeno je dodeljevanju nalog posameznikom in skupinam v skladu s kompetencami, spremljanje njihovega dela v realnem času in merjenju uspešnosti. To omogoča optimizacijo izkoriščenosti proizvodnih delavcev, povečanje produktivnosti in ugotavljanje potreb po dodatnem usposabljanju, kar prispeva k njihovemu razvoju in prilagodljivosti proizvodnje.
Upravljanje vzdrževanja. S spremljanjem stanja opreme in analiziranjem preteklih podatkov lahko MES predvideva, kdaj bo določena proizvodna oprema odpovedala. Z napovednim vzdrževanjem zmanjšamo nenačrtovane izpade, ki so lahko pomemben dejavnik produktivnosti, in podaljšamo življenjsko dobo strojev in drugih naprav. Sistem MES prav tako olajša pripravo urnikov za redno vzdrževanje, sledi vzdrževalnim dejavnostim in zagotavlja zapise o zgodovini vzdrževanja za vsak kos opreme.
Povezljivost. Sodobni MES preprosto povezujemo z drugimi poslovnimi sistemi, kot so načrtovanje virov podjetja (ERP), upravljanje odnosov s kupci (CRM) in upravljanje dobavne verige (SCM). Pretok podatkov zagotavlja celovit pregled nad poslovnimi in proizvodnimi operacijami, kar omogoča boljši nadzor ter sprejemanje odločitev na operativnem in strateškem nivoju.
Dostopnost. Mobilnost operaterjem, vodjem in vodilnim omogoča spremljanje in upravljanje proizvodnih procesov ne glede na njihovo lokacijo v proizvodnji. Operaterji ali vzdrževalci lahko prejmejo opozorila v realnem času, si ogledajo proizvodne nadzorne plošče in nadzorujejo proizvodne procese tudi če niso neposredno pri proizvodnih napravah, kar povečuje prilagodljivost in odzivnost.
Analitika in poslovna inteligenca. Podatkovna analitika v sistemu MES presega običajno poročanje ter uporablja algoritme umetne inteligence in strojnega učenja za napovedovanje prihodnjih trendov, optimizacijo procesov in priporočanje izboljšav. Ogromne količine proizvodnih podatkov so namreč zlata jama informacij za izboljšave. Proizvajalci s tem pridobijo poglobljen vpogled v proizvodne procese, lažje prepoznavajo temeljne vzroke težav in sprejemajo informirane odločitve.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
Vse opisane in nekatere druge funkcionalnosti uporabnikom omogoča Metronikova napredna rešitev MePIS MES, ki jo uporabljajo številna ugledna podjetja pri nas in v tujini.
Ker je zgrajena modularna, jo lahko uvajate postopno, v skladu s potrebami in zmožnosti ter tako zanesljivo izboljšujete učinkovitost proizvodnih procesov.
Poleg informacijske rešitve svojim kupcem nudimo tudi ekspertno svetovanje za optimizacijo proizvodnje s sistemom MES, s katerim pričakovane rezultate dosežejo lažje in hitreje.
Kontaktna oseba za več informacij glede možnosti za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje je Vanja Tomažič, direktor področja avtomatizacije in digitalizacije v industriji, ki mu pišite na naslov [email protected].
Ali imate veliko proizvodnih podatkov, vendar malo uporabnih informacij za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje?
Temeljni pogoj za povečanje učinkovitosti proizvodnje, zmanjšanje stroškov in izboljšanje kakovosti izdelkov so informacije, ki proizvodnim podjetjem omogočajo lažje razumevanje njihovih procesov, hitrejše odločanje in boljše upravljanje. Vendar v praksi pogosto opažamo, da imajo v številnih industrijskih podjetjih kljub množici proizvodnih podatkov malo uporabnih informacij za optimizacijo proizvodnih procesov.
Katere so ključne težave pri obvladovanju proizvodnih podatkov?
Čeprav se problematika optimizacije proizvodnje v povezavi s proizvodnimi podatki v različnih panogah razlikuje, opažamo nekatere splošne težave, ki jih srečujemo v večini primerov.
Razdrobljenost. Ker so podatki običajno v različnih sistemih in formatih, to otežuje njihovo združevanje. Marsikje so proizvodni sistemi tudi zastareli in nezdružljivi, zaradi česar je avtomatizacija zajema v realnem času še zahtevnejša.
Obdelava. Proizvodni podatki so surovi zapisi, ki jih zbiramo med proizvodnimi procesi. Za vpogled v stanje in upravljanje proizvodnje jih moramo najprej pretvoriti v uporabne informacije, pri čemer mnogim podjetjem primanjkujejo ustrezna orodja in strokovno znanje.
Velike količine. Proizvodni procesi proizvedejo ogromne količine podatkov, vključno z meritvami senzorjev, logi strojev, poročili o kakovosti izdelkov in drugimi, zato je pogosto izziv že njihovo zbiranje in urejeno shranjevanje na enem mestu.
Hitrost. Pri obdelavi velike količine podatkov je ključna hitrost, kajti če podatki niso obdelani v realnem času, lahko izgubimo možnosti za takojšnje ukrepanje in izboljšave.
Varnost. Ker pogosto vsebujejo občutljive informacije o procesih in izdelkih, pa moramo zagotoviti tudi varnost podatkov pred izgubo ter zaščito pred nedovoljenim dostopom in zlorabo.
Kako s proizvodnimi podatki izboljšamo učinkovitost proizvodnje?
Proizvodne podatke kot uporabne informacije za optimizacijo proizvodnje pridobimo in izkoristimo v naslednjih korakih.
Začnemo s sistematičnim zbiranjem podatkov o proizvodnih procesih v realnem času, za kar lahko uporabimo avtomatizirane senzorje, merilnike, tehnologijo IIoT ter programsko opremo posameznih strojev in linij.
S tem namenom v Metroniku uvajamo rešitve za avtomatizirano zbiranje in shranjevanje proizvodnih podatkov iz različnih virov, ki zagotavljajo centralizacijo podatkov iz vseh delov proizvodnje v zmogljivem okolju procesnega historiana.
Za lažjo predstavo potrebujemo grafične prikaze, kot so grafikoni, histogrami, toplotne karte in nadzorne plošče, ki omogočajo boljše razumevanje informacij in komunikacijo z udeleženci v proizvodnih procesih. Prav tako pomagajo pri hitrejšem odkrivanju povezav med različnimi spremenljivkami in prepoznavanje anomalij.
Vizualizacijo proizvodnih informacij zagotavljajo Metronikove programske rešitve iz družine MePIS, ki omogočajo enostavno spremljanje procesov v realnem času ter prepoznavanje težav in priložnosti za izboljšave.
Za pretvorbo podatkov v informacije lahko uporabimo napredne tehnike, podprte z umetno inteligenco, kot so napovedne analize, ki omogočajo odkrivanje vzrokov za težave in priložnosti za optimizacijo proizvodnje. Z uporabo napovednih algoritmov lahko na primer predvidimo potencialne okvare opreme, kar omogoča preventivno vzdrževanje, s katerim preprečimo zastoje proizvodnje.
Zato programska oprema MePIS vključuje tudi sodobne analitične možnosti, ki olajšajo poglobljeno razumevanje proizvodnih informacij in identifikacijo vzorcev ter trendov za napovedovanje, optimizacijo procesov in kakovosti izdelkov.
Na podlagi preglednih in razumljivih informacij načrtujemo in izvajamo ukrepe za izboljšave procesov. To lahko vključuje spremembe parametrov proizvodnje, prilagoditve opreme, uvajanje novih tehnologij ali izboljšanje delovnih postopkov.
Proizvodne podatke, ki jih uporabljamo v rešitvah MePIS, lahko izmenjujemo z ostalimi poslovnimi aplikacijami, kot so sistemi ERP, WMS, sistemi procesnega vodenja in drugo, kar omogoča celovitejši vpogled v poslovanje in boljše upravljanje proizvodnih procesov.
Posebno pozornost pa posvečamo tudi zaščiti proizvodnih podatkov in informacij pred zunanjimi grožnjami in notranjimi ranljivostmi, kar je ključnega pomena za zagotavljanje njihove razpoložljivosti, celovitosti in varnosti v skladu s sodobnimi standardi.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
Kot specializiran ponudnik rešitev za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje z več kot tremi desetletji izkušenj in številčno inženirsko ekipo vam lahko pomagamo na vseh navedenih področjih.
Pri čemer naj spomnimo na znan pregovor, ki pravi, da včasih zaradi drevesa ne vidimo gozda. Podobno namreč velja pri informacijah za optimizacijo proizvodnje, kjer lahko pri njihovem razumevanju in uvajanju ukrepov za izboljšave občutno pomaga pogled zunanjega strokovnjaka s poznavanjem dobrih praks iz različnih proizvodnih panog.
Če imate torej veliko proizvodnih podatkov, vendar malo uporabnih informacij za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, je pravi sogovornik za učinkovite rešitve Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].
Spoznajte frekvenčne pretvornike prihodnosti - Danfoss iC7
Vabimo vas, da se udeležite predstavitve in praktičnega prikaza naprednih funkcionalnosti nove generacije frekvenčnih pretvornikov Danfoss iC7, ki bo potekala 22. maja 2024 v hotelu Four Points by Sheraton v Ljubljani.
Danfoss iC7 vam zagotavlja zanesljivost in zmogljivost, ki jo potrebujete. S povezljivostjo, varnostjo, izbirnimi komunikacijskimi protokoli in inteligenco vam ta frekvenčni pretvornik omogoča, da izkoristite najnovejše prednosti industrijskega interneta stvari - IIoT. Tovarniško vgrajena funkcija varnega izklopa navora (STO) po standardu SIL3 in modularna zasnova kontrolne enote pa vam omogočata kasnejšo razširitev funkcionalnosti, ki bo ustrezala vašim prihodnjim potrebam.
PROGRAM
| 12:00 | Registracija |
| 12:15-13:15 | Samopostrežno kosilo |
| 13:15-13:30 | Uvodni nagovor, Aleksander Temeljotov, Marko Cvrkota |
| 13:30-14:00 | Digitalizacija in energetska učinkovitost - trendi, Vasile Bucelea in Dejan Kojić |
| 14:00-15:00 | Serija iC7: Odprite novo dimenzijo avtomatizacije, Vasile Bucelea |
| 15:00-15:30 | Odmor za kavo |
| 15:30-16:20 | Praktična predstavitev iC7, Vasile Bucelea in Dejan Kojić |
| 16:20-16:30 | Zaključki, Gorazd Bernik |
GOVORCI:
Dejan Kojić - Vodja prodaje za Adria regijo Dejan ima več kot 20 let izkušenj na področju pogonov in avtomatizacijskih sistemov. V družbi Danfoss se je zaposlil leta 2010 v tehnični podpori za pogone, nadaljeval kot prodajni inženir, zdaj pa je prevzel vodenje prodaje za regijo Adria.
Vasile Bucelea – Vodja razvoja poslovanja, industrijske aplikacije
Vasile ima več kot 25 let izkušenj na področju močnostne elektronike in pogonov. Družbi Danfoss se je pridružil leta 2002. Trenutno je vodja globalnega razvoja poslovanja na področju industrijskih aplikacij.
mag. Gorazd Bernik - Vodja programov Danfoss VLT/Vacon, Merz in Solcon Gorazd ima kot vodja programa Danfoss v podjetju Metronik 10 letne izkušnje na področju pogonov električnih trifaznih motorjev, avtomatizacije sistemov njihovega upravljanja in s tem povezane informacijske varnosti.
Udeležba na dogodku je brezplačna. Delno bo predstavitev potekala v angleščini.
Za vprašanja ali dodatna pojasnila kontaktirajte mag. Gorazda Bernika na elektronskem naslovu: [email protected].
Kako izboljšamo produktivnost in zanesljivost proizvodnje z naprednimi PAC krmilniki?
V sodobni industriji pričakujemo visoko produktivnost in čim nižje stroške, kar je v veliki meri odvisno od zanesljivosti proizvodnje. Pri tem imajo pomembno vlogo industrijski krmilniki in krmilni sistemi, ki so ključni pri avtomatizaciji, upravljanju, nadzoru in optimizaciji proizvodnih procesov. Zato je izbira zanesljivih in zmogljivih krmilnikov ena od pomembnejših tehnoloških odločitev.
Kakšna je razlika med PLC in PAC krmilniki?
Pri industrijski avtomatizaciji srečujemo dva standardna izraza, ki sta PLC in PAC krmilniki. Kljub dokaj razširjenemu prepričanju, da gre za podobne naprave, je med njimi nekaj bistvenih razlik.
PLC (Programmable Logic Controller) krmilnik je digitalna naprava, ki glede na stanje vhodnih signalov in programiramo relejsko logiko proži ustrezne izhodne signale, s katerimi krmili proizvodne naprave.
PAC (Programmable Automation Controller) krmilniki pa združujejo uporabnosti PLC in zmogljivost osebnega računalnika ter so namenjeni kompleksnejšim aplikacijam, kot je upravljanje procesov na daljavo in t.i. distribuiranih nadzornih sistemov (DCS).
Obe vrsti krmilnikov se razlikujeta po arhitekturi, namembnosti, funkcionalnostih, uporabi, zanesljivosti in drugih lastnostih.
Ker so PLC krmilniki enostavnejši za uporabo in cenovno ugodnejši, se uporabljajo predvsem za manj zahtevne sisteme. Nasprotno PAC krmilniki omogočajo povezave z veliko vhodnimi in izhodnimi signali in napravami, implementacijo zahtevnejših algoritmov vodenja ter hitrejšo izmenjavo podatkov, zato so učinkovita rešitev za večje in kompleksnejše industrijske krmilne sisteme.
Katere so ključne lastnosti naprednih PAC krmilnikov?
Pomen posameznih lastnosti naprednih PAC krmilnikov se razlikuje pri sistemskih integratorjih in končnih uporabnikih. Za prve je ključno na primer preprosto programiranje, dobro razvojno okolje, povezljivost in druge tehnološke značilnosti. Za končne uporabnike pa so krmilniki naprave, pri katerih pričakujejo zanesljivo delovanje, podporo na dolgi rok in razširljivost glede na potrebe proizvodnje.
Zato v nadaljevanju navajamo ključne lastnosti, ki izpolnjujejo zahteve obojih.
Zmogljivost. Napredni krmilniki imajo kljub majhnim dimenzijam visoko zmogljivost ter majhno porabo in ogljični odtis. V industrijskem okolju smo namreč prostorsko in stroškovno omejeni, zato je pomembna velikost in poraba vsake naprave, vključno s krmilniki. To dosežemo tudi z ločenim napajanjem za vhode in izhode, kar zmanjšuje število potrebnih napajalnikov, prihrani prostor in poveča robustnost krmilnega sistema.
Preprosta namestitev. Lažjo, hitrejšo in bolj zanesljivo namestitev omogočajo vhodno/izhodni kabelski vmesniki z barvnimi ključi, ki preprečujejo napake. Najboljša rešitev so priključki, pri katerih za namestitev in odstranitev ožičenja ne potrebujemo nobenega orodja (t.i. Plug&Play). Pri zagonu in testiranju aplikacij pa lahko operaterjem pomaga tudi svetlobna signalizacija na krmilnikih.
Enostavno programiranje. Ker mnoga podjetja težko najdejo in obdržijo lastne strokovnjake za programiranje zahtevnejših krmilnih sistemov, običajno plačujejo drage zunanje izvajalce. Zato je priporočljivo, da poleg programskih jezikov po standardu IEC 61131-3, krmilniki podpirajo tudi programski jezik C, ki je med najbolj razširjenimi po vsem svetu ter procesnim inženirjem omogoča samostojno pisanje in izvajanje visoko zmogljivih algoritmov.
Oddaljeni dostop. Krmilniki z vgrajenim spletnim strežnikom uporabnikom omogočajo pregled podatkov ter prepoznavanje in odpravo napak na daljavo. S servisiranjem in vzdrževanjem iz pisarne se izognemo servisnim obiskom in vožnjam do strojev ter prihranimo čas in denar. Na daljavo lahko izvajamo tudi preventivne preglede naprav, diagnostiko sistemskih napak in okvar ter nadgradnje programske opreme z varnostno šifriranim prenosom podatkov.
Kibernetska varnost. Industrijski krmilni in nadzorni sistemi so stalna tarča kibernetskih groženj. Zato je pomembna globinska obrambna arhitektura s širokim naborom tehnologij in orodij, ki omogočajo varno komunikacijo ter preprečujejo nepooblaščene dostope in kibernetske napade. Stopnjo varnosti določajo uveljavljeni industrijskimi standardi, kot je Achilles Communications Certification, ki je priznano merilo za preverjanje robustnosti omrežij in potrjevanje najboljših varnostnih praks.
Razširljivost. Zagotavlja jo modularna zgradba, ki omogoča, da krmilnike dograjujemo postopno glede na potrebe in širitve proizvodnje. Tako se izognemo stroškom nakupov pretirano zmogljivih naprav, ki morda ne bodo nikoli v celoti izkoriščene.
Povezljivost. Z odprtimi komunikacijskimi možnostmi naj krmilniki podpirajo povezavo s klasičnimi senzorji in aktuatorji in tudi s sodobnimi IIoT napravami. Prav tako morajo omogočati najbolj razširjene protokole, kot so Profinet, Profibus, Modbus TCP, OPC-UA, Ethernet/IP in EtherCAT.
Zanesljivost. Zagotavljajo jo različne lastnosti krmilnikov, od kompaktne tehnologije, razširjenega temperaturnega območja delovanja, do redundance in kibernetske zaščite, ki preprečujejo nepričakovane izpade in zastoje proizvodnje.
Za visoko produktivno in zanesljivo proizvodnjo izberite PAC krmilnike Emerson
Vse navedene lastnosti izpolnjujejo rešitve proizvajalca Emerson, vodilnega ponudnika opreme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, ki je pred kratkim predstavil novo generacijo programabilnih krmilnikov PACSystemsTM RSTi-EP CPE200.
Uporabniki lahko glede na zahtevnost aplikacije izbirajo med petimi krmilniki različnih zmogljivosti. Nanje lahko neposredno priključimo 64 I/O modulov družine RSTi-EP I/O, prav tako je možna priključitev 32 Profinet I/O enot za kompleksnejše distribuirano vodenje. Trije vgrajeni Ethernet vmesniki in velik izbor industrijskih protokolov pa omogočajo priključitev naprav drugih proizvajalcev.
Poleg enostavnega programiranja s standardnimi programskimi jeziki IEC 61131 in podporo C blokov so uporabnikom na voljo tudi že razviti programi in programske knjižnice, kar omogoča hitrejši razvoj aplikacij.
Robustnost naprav in visoko kakovost njihove zasnove potrjujeta razširjeno temperaturno območje delovanja od -40 do +70 stopinj Celzija ter certifikat Achilles Level 2, ki dokazuje upoštevanje vseh varnostnih predpisov za zaščito pred zlonamernimi aplikacijami in drugimi kibernetskimi grožnjami.
Za marsikoga pa je zagotovo zanimiv tudi podatek, da so napredni PAC krmilniki nove generacije PACSystensTM RSTI-EP proizvajalca Emerson na voljo po ugodnih cenah.
Uradni zastopnik Emersona v Sloveniji je podjetje Metronik, ki je specializirano za avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje, infrastrukture in zgradb.
Zato za več informacij o PAC krmilnikih in drugih napravah Emerson za avtomatizacijo proizvodnih procesov kontaktirajte Jaroslava Toličiča na elektronskem naslovu [email protected].
Izkoristite prednosti digitaliziranega upravljanja proizvodnih receptur
Izkoristite prednosti digitaliziranega upravljanja proizvodnih receptur
Na različnih področjih, kot so farmacevtska, kemijska, živilska in druge industrijske panoge, se uporabljajo proizvodne recepture. Namenjene so informacijam o sestavinah, postopkih in parametrih strojev, s katerimi zagotavljamo kakovost in varnost izdelkov. Vendar je proces upravljanja proizvodnih receptur marsikje še vedno klasičen, kar predstavlja različna tveganja, kot so možnosti napak, neskladnosti in nepotrebnih stroškov. Istočasno pa lahko z ustrezno tehnološko podporo proces upravljanja receptur predstavlja priložnost za izboljšanje skladnosti, konkurenčnosti ter znižanje stroškov proizvodnje.
Ključne težave pri klasičnem upravljanju proizvodnih receptur
Klasično upravljanje proizvodnih receptur pomeni, da podatke vzdržujemo na papirju ali v nepovezanih elektronskih zapisih, jih na stroje vnašamo ročno, proizvodni podatki pa so shranjeni na posameznih strojih, kar ima pomembne slabosti.
Napake pri vnosu. Najpogostejša težava so napake pri ročnem vnosu podatkov o recepturah, saj imajo več negativnih posledic. Neskladne izdelke je potrebno predelati ali celo zavreči, kar pomeni izgubo materialov in dodatne stroške. Pogosto povzročajo zastoje v proizvodnji in zmanjšanje produktivnosti. Kadar se odstopanja zaradi napak pri vnosu ugotovijo šele po odpremi, pa je lahko nujen odpoklic izdelkov, kar je drago in vpliva na ugled podjetja.
Izguba časa. Kadar se recepture vnašajo na strojih, se morajo operaterji sprehajati med stroji, pisarnami, arhivi in ponekod tudi garderobami, kar pomeni precejšnjo izgubo dragocenega časa. Izkušnje kažejo, da v takšnim primerih operaterji za vnos posamezne recepture na posameznem stroju porabijo več kot 30 minut.
Razpršenost podatkov. Čeprav so proizvodni podatki na strojih v elektronski obliki, so poročila in arhivi pogosto še vedno na papirju ali v preprostih preglednicah. Kadar je primarni vir podatkov posamezni stroj, je potrebno več obdelav in preverjanj, kar otežuje zagotavljanje sledljivosti in dokazovanje skladnosti z regulativnimi zahtevami.
Pomanjkljivo upravljanje različic. Proizvodne recepture se spreminjajo in posodabljajo, pri čemer klasične evidence ovirajo upravljanje različic in zagotavljanje, da se vedno uporablja pravilna verzija. Ker pogosto temeljijo na znanju in izkušnjah operaterjev, se pomembne informacije lahko tudi izgubijo, ko se upokojijo ali zamenjajo delovno mesto.
Pomanjkanje podatkov za analize. Razpršenost in nepovezanost prav tako otežujeta prenos podatkov med različnimi oddelki, kot so proizvodnja, nadzor kakovosti in razvoj, ter njihove analize in uvajanje izboljšav pri izdelkih in njihovi proizvodnji.
Klasično upravljanje receptur je torej zamudno in neučinkovito ter lahko povzroča ozka grla v proizvodnji, kar vpliva na produktivnost in stroške.
Rešitev za opisane in druge slabosti pa je digitalizacija in centralizacija upravljanja proizvodnih receptur.
Kako deluje digitalizacija upravljanja proizvodnih receptur?
Pri digitaliziranem upravljanju proizvodnih receptur se razvoj, odobritve in prenos receptur na stroje ter shranjevanje in obdelava proizvodnih podatkov izvaja v enovitem informacijskem okolju.
Priprava. Med fazo priprave se recepturam preprosto ureja parametre ter dodaja nove operacije in korake. Pri tem se lahko uporabijo predloge, ki določajo osnovne podatke, ali se kopirajo starejše recepture, ki se jim nastavijo drugačni parametri.
Odobritev. Ko so pripravljene, se jih posreduje v odobritev, da se recepture digitalno podpišejo s strani pooblaščene osebe in postanejo aktivne. Ker postopek poteka digitalno, se lahko izvede od kjerkoli, kar pospeši odobritev. Aktivne recepture lahko prenesemo na posamezni ali več strojev in nastavimo časovne podatke o njihovem delovanju. Po potrebi lahko pooblaščena oseba recepturo tudi deaktivira ali upokoji.
Prenos in aktivacija. Ko je receptura prenesena, lahko stroji začnejo delovati avtonomno, saj ni potrebe po dodatni izbiri ali potrditvi recepture na stroju. Po zaključeni proizvodnji pa se vsi pripadajoči proizvodni podatki prenesejo v centralno zbirko podatkov, kjer so na razpolago za analize in poročanje.
Vse navedeno lahko poteka iz udobja lastne pisarne, brez prisotnosti v proizvodnji, pri čemer se za vse postopke beleži revizijska sled, kaj, kdaj in zakaj je nekdo nekaj naredil. Prav tako se dostop in pravice za upravljanje proizvodnih receptur omejijo na določene osebe, kar zagotavlja ustrezno varnost.
Tri pomembne koristi digitaliziranega upravljanja proizvodnih receptur
Digitalizacija upravljanja proizvodnih receptur ima več pomembnih koristi, med katerimi omenimo samo pomembnejše:
Večja kakovost izdelkov. Odprava napak pri ročnem vnosu parametrov receptur povečuje kakovost izdelkov.
Zmanjšanje stroškov. Manj predelav, izmeta ali odpoklica izdelkov ter manj zastojev povečuje produktivnost in znižuje stroške proizvodnje.
Izboljšanja sledljivost in skladnost. Digitalizacija zagotavlja shranjevanje potrebnih proizvodnih podatkov na enem mestu, kar olajša sledljivost in poročanje pri dokazovanju skladnosti izdelkov. Hkrati pa so podatki na razpolago za analize in izboljšave učinkovitosti proizvodnje.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
Digitalizacija upravljanja proizvodnih receptur je pomembna izboljšava v proizvodnji, ki prinaša številne prednosti v različnih panogah, saj lahko podjetjem pomaga izboljšati učinkovitost, skladnost in konkurenčnost.
Vse opisane značilnosti in koristi pa vam omogoča Metronikova rešitev MePIS RM (ang. Recipe Management).
Za več informacij in predstavitev je kontaktna oseba Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].
Kako aktivno upravljanje kompetenc zaposlenih prispeva k večji uspešnosti proizvodnje?
Kljub visoki stopnji avtomatizacije in robotizacije v sodobni industriji, je vpliv zaposlenih še vedno eden od ključnih dejavnikov za uspešnost proizvodnje. Čeprav ga težko natančno izmerimo, lahko znanje, veščine, dobro vodenje in delovno okolje povečajo produktivnost za 10 do 30 odstotkov. Zato je pomembno, da ga v proizvodnih podjetjih spremljamo in upravljamo ter načrtno razvijamo predvsem kompetence, ki so bistveni element vpliva zaposlenih.
Kako kompetence zaposlenih vplivajo na produktivnost?
Kompetence so znanje, sposobnosti, spretnosti in izkušnje, ki jih zaposleni potrebujejo za uspešno opravljanje dela v proizvodnji, kar prispeva k uspešnosti na več načinov – od boljšega obvladovanja procesov in stroškov do skladnosti s predpisi in standardi ter večje prilagodljivosti notranjim in zunanjim spremembam.
Učinkovito upravljanje kompetenc v proizvodnji pogosto otežujejo razpršenost podatkov, pomanjkanje pregleda nad učinkovitostjo zaposlenih in dobrimi praksami ter pomanjkanje časa vodilnih za ustrezne analize.
Pri tem nam lahko pomaga informacijska rešitev za upravljanje kompetenc zaposlenih, ki je del sistema za upravljanje proizvodnje (MES).
Kako deluje informacijska rešitev za upravljanje kompetenc?
Rešitev temelji na preglednosti kompetenc in omogoča več pomembnih funkcionalnosti.
Matrika kompetenc. Specifične potrebe proizvodnih procesov vključujejo sledenje in upravljanje kompetenc, povezanih z delom na proizvodnih linijah, uporabo opreme in strojev ter skladnostjo s predpisi v proizvodnji.
Razporejanje zaposlenih. Poleg običajnega planiranja omogoča avtomatsko razvrščanje zaposlenih glede na njihove kompetence in proizvodne potrebe za doseganje največje produktivnost z razpoložljivimi delavci.
Obveščanje. Na začetku vsake izmene lahko preveri skladnost kompetenc na posameznih proizvodnih napravah ter vodilne obvesti o možnih tveganjih. Hkrati pa tudi operaterjem ponudi prilagojena navodila za delo glede na delovno postajo, produkt v delu in vrsto dogodka, ki se zgodi.
Napredna analitika in poročanje. Zagotavlja napredno analitiko podatkov o kompetencah zaposlenih v proizvodnji, vključno s poročili o uspešnosti, sledljivostjo usposabljanj, ocenami tveganj in analizo učinkovitosti zaposlenih pri posameznih delovnih nalogah (KPI).
Preglednost in sledljivost. V povezavi s sistemom za ravnanje z zaposlenimi (HRMS) omogoča sledenje veljavnosti certifikatov za uporabo proizvodne opreme, varnost pri delu, usposobljenost za proizvodne postopke in podobno ter pooblastili za delo na strojih in napravah v proizvodnji.
Metronikova inovativna rešitev za upravljanje kompetenc zaposlenih v proizvodnji
V Metroniku smo funkcionalnosti za upravljanje kompetenc vključili v sistem za upravljanje proizvodnje MePIS MES, jih nadgradili z algoritmi umetne inteligence, specifičnimi za proizvodno okolje, ter ustvarili inovativno rešitev, ki je namenjena za različne vrste industrijskih uporabnikov.
Vodilnim v proizvodnji omogoča boljše načrtovanje delovnih izmen, preglednost proizvodnih procesov z obveščanjem o odstopanjih pri kompetencah zaposlenih ter možnost samostojnih analiz in pripravo razvojnih načrtov za zaposlene.
Operaterjem in vzdrževalcem pa zagotavlja podporo za hitrejše uvajanje na delovna mesta, prilagojene osebne razvojne načrte ter povratne informacije o delovni uspešnosti za izboljšave usposobljenosti in motivacijo.
Z navedenimi in drugimi naprednimi možnostmi lahko sistem za upravljanje proizvodnje MePIS MES izdatno pripomore k večji hitrosti in pretočnosti proizvodnih procesov, manj napakam, večji kakovosti izdelkov in nižjim stroškom v povezavi z zaposlenimi.
Poleg tega je rešitev nastavljiva, prilagodljiva potrebam v različnih, bolj ali manj reguliranih panogah ter preprosta in prijazna za uporabo.
Ključne koristi upravljanja kompetenc zaposlenih v proizvodnji
Znižanje stroškov. Zaposleni z ustreznimi kompetencami lahko bolje izkoristijo proizvodno opremo, kar poveča kakovost izdelkov, zagotavlja boljše izkoristke in znižuje stroške.
Manjše zamude. Prav tako lahko delajo hitreje in bolj učinkovito, kar v intenzivnih panogah pripomore h krajšim ciklom, zmanjšanju zamud in povečanju proizvodnje.
Zadovoljstvo zaposlenih. Ker so bolj motivirani, zavzeti in zadovoljni s svojim delom, to prispeva k večji produktivnosti, manj bolniškim odsotnostim in boljši kakovosti dela.
Regulatorna skladnost. V številnih proizvodnih panogah je skladnost proizvodnih procesov in izdelkov pogojena s kompetencami zaposlenih.
Prilagodljivost. Zaposleni s primernimi kompetencami se tudi bolje prilagajajo spremembam v proizvodnji, kar podjetjem omogoča, da se lažje in hitreje odzivajo na tržne in tehnološke novosti.
Kontaktna oseba za več informacij o informacijski rešitvi za učinkovito upravljanje kompetenc zaposlenih v proizvodnji je Aleš Temeljotov, ki mu pišite na naslov [email protected].
Kako povečamo učinkovitost in kakovost proizvodnje z digitalnimi delovnimi navodili?
Na podlagi različnih raziskav lahko ugotovimo, da človeški dejavnik povzroči 35-45% odstotkov zastojev in 70-80% nesreč v proizvodnji. Zato je med glavnimi vzroki za odstopanja pri kakovosti in povečanje proizvodnih stroškov. Učinkovita rešitev za zmanjšanje vpliva človeškega dejavnika na proizvodne procese pa je uporaba digitalnih delovnih navodil.
Kaj je človeški dejavnik?
Človeški dejavnik je vsak vpliv zaposlenih na proizvodnjo, ki je posledica njihovih sposobnosti, veščin, znanja, osebnosti, obnašanja ter fizičnega in psihičnega stanja.
Tudi v visoko avtomatizirani sodobni proizvodnji, delujoči v skladu z načeli Industrije 4.0, so v središču njenega obratovanja še vedno operaterji, ki skrbijo za nemoten potek proizvodnih procesov. S tem pa ostaja prisoten tudi močan vpliv človeškega dejavnika. Zato je bistveno, da ga z uvedbo novih tehnologij v največji možni meri zmanjšamo ter operaterjem omogočimo učinkovitejše delo za večjo produktivnost, kakovost in varnost proizvodnje.
Kakšne so ključne koristi digitalnih delovnih navodil?
Delovna navodila so običajno dokumenti v papirni obliki, ki uporabnikom korak za korakom posredujejo napotke za delo. Takšni dokumenti so statični, njihovo posodabljanje je težje in zamudno, poleg tega so dovzetni za napake in poškodbe.
Zato je pomemben del digitalizacije proizvodnje tudi integracija delovnih navodil v proizvodne procese. Takšna navodila poleg besedil vključujejo slike, fotografije, video posnetke in elemente razširjene resničnosti, s katerimi operaterje in druge delavce vodijo pri upravljanju procesov in strojev, za katere so odgovorni.
Ključni cilj digitalnih delovnih navodil je povečanje učinkovitosti proizvodnje, kar prispevajo z naslednjimi izboljšavami:
Posodabljanje v realnem času. Za razliko od papirnih dokumentov programska oprema za digitalna navodila omogoča posodabljanje v realnem času. To pomeni, da se vsaka sprememba takoj odraža v navodilih in zagotavlja, da imajo zaposleni vedno dostop do najnovejših in točnih informacij.
Boljša dostopnost. Zaposleni lahko dostopajo do navodil na različnih napravah, kot so tablice, pametni telefoni in na primer očala za razširjeno resničnost. Tako so jim navodila na voljo vedno in povsod, kjer jih potrebujejo.
Manj napak. Jasna in interaktivna navodila zmanjšujejo verjetnost napačnega razumevanja in napak, kar prispeva k zmanjšanju nepredvidenih zastojev proizvodnje ter k večji produktivnosti, kakovosti in varnosti.
Hitrejše usposabljanje. Digitalna delovna navodila poenostavljajo usposabljanje, saj novinci laže in hitreje dojamejo proizvodnje procese in naprave ter postanejo samostojni in produktivni pri delu. Poleg tega digitalni zapisi olajšajo slednje stanja tudi koordinatorjem usposabljanja in mentorjem.
Interaktivnost. Večpredstavni elementi, kot so fotografije, video posnetki in razširjena resničnost, zaposlenim pomagajo, da si lažje predstavljajo kompleksne procese in naprave ter bolj natančno sledijo navodilom, ki jih po korakih usmerjajo pri delu.
Uporaba digitalnih proizvodnih navodil pa prispeva tudi k brezpapirnemu poslovanju in odnosu do okolja.
Digitalna delovna navodila in sistemi za upravljanje proizvodnje (MES)
Največjo korist za proizvodnjo imajo digitalna delovna navodila integrirana s sistemom za upravljanje proizvodnje (MES), ki običajno vključujejo tudi programska orodja za njihovo izdelavo in upravljanje.
S takšno rešitvijo pridobimo možnosti za podrobnejše analize in sprejemanje dodatnih ukrepov, s katerimi dodatno izboljšujemo učinkovitost proizvodnih procesov:
Povečanje produktivnosti. Sistemi MES zbirajo velike količine proizvodnih podatkov, katere lahko uporabimo tudi za spremljanje uspešnosti delavcev, ki uporabljajo digitalna navodila. Z analizo takšnih podatkov lažje prepoznavamo ozka grla, ki vplivajo na produktivnost in izboljšamo kakovost navodil.
Nadzor kakovosti. Gre za kritičen vidik proizvodnje, pri katerem lahko digitalna delovna navodila oblikujemo tako, da vključujejo preverjanje kakovosti in preglede v različnih fazah proizvodnega procesa.
Boljša sledljivost. Rešitve MES vključujejo funkcije sledljivosti, ki proizvajalcem omogočajo sledenje izvoru in zgodovini vsake komponente, uporabljene v izdelku. Ko sledljivost povežemo z digitalnimi delovnimi navodili, postane bolj poglobljena in zagotavlja, da so vsi proizvodni koraki ustrezno dokumentirani.
Digitalna delovna navodila in umetna inteligenca
Delovna navodila za zapletene proizvodne procese in stroje lahko obsegajo stotine in več strani. Zato je njihovo pregledovanje zamudno, kar podaljšuje čas odprave neskladnosti in povečuje stroške. Pri tem nam lahko pomaga umetna inteligenca, kakršna je na primer orodje Copilot, ki operaterjem, serviserjem, vzdrževalcem in drugim uporabnikom poišče določene vsebine ali odgovarja na vprašanja pri odpravi težav.
Integracija digitalnih delovnih navodil v proizvodne procese v povezavi z MES je torej pomemben preskok za učinkovitost, kakovost in varnost proizvodnje.
To danes ni več le možnost, temveč je pogoj za proizvajalce, ki želijo uspevati na konkurenčnih trgih. Prihodnost proizvodnje je namreč digitalna in podjetja, ki se prilagajajo, uvajajo inovacije in sprejemajo digitalna delovna navodila, bodo imela prednost pred konkurenti, ki se zanašajo zgolj na dokumente in procesne podatke na papirju.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
V Metroniku razvijamo in uvajamo lasten sistem za upravljanje proizvodnje MePIS MES, ki med številnimi funkcionalnostmi vključuje tudi orodje za izdelavo digitalnih delovnih navodil ter omogoča vse opisane koristi.
Če vas zanima, ali in kako lahko prispevajo k povečanju učinkovitosti in kakovosti proizvodnje v vašem podjetju, je kontaktna oseba za več informacij Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].
Kontekstualizacija in dostopnost podatkov kot temelj digitalne preobrazbe v proizvodnji
V mnogih industrijskih podjetjih uporabljajo proizvodne procesne podatke, opremljene samo z imeni in vrednostmi, ki so razumljive zgolj izkušenim operaterjem. Zato je večina takšnih podatkov slabo izkoriščena – ali celo neizkoriščena – in ne prispeva k izboljšanju učinkovitosti proizvodnje.
Sodobna tehnologija nam omogoča, da pridobivanje proizvodnih podatkov ni več težava. Senzorji so cenejši kot kadarkoli prej, omrežja visokih hitrosti z mobilnimi vmesniki in procesni historiani pa omogočajo prenos in shranjevanje velikih količin podatkov, lokalno ali v oblaku.
Vendar se moramo zavedati, da surovi podatki sami po sebi niso praktično uporabni, temveč dobijo pravi pomen šele v naslednjih dveh korakih.
Prvi je preoblikovanje podatkov v uporabne informacije, ki jih preprosto razumejo tako v proizvodnji kot tudi vodilni in drugi zainteresirani deležniki, čemur pravimo kontekstualizacija.
V drugem koraku pa moramo zagotoviti, da so proizvodne informacije na voljo vsem uporabnikom, ki jih pri svojem delu potrebujejo, kar pomeni dostopnost.
Operaterji in vodilni v industrijskih podjetjih potrebujejo podatke, ki jim zagotavljajo uporabne informacije, ko jih potrebujejo in na vedno dostopnem mestu. To jim omogoča, da ukrepajo hitro, kjer koli in kadar koli je to potrebno.
Šele, ko so uporabniki vedno seznanjeni, kaj se dogaja in kako morajo ukrepati, jim podatki pomagajo pri učinkovitem sprejemanju odločitev in izboljšanju učinkovitosti proizvodnje.
Izkoristite moč proizvodnih podatkov s Proficy Operations Hub
Sodobna rešitev za kontekstualizacijo in dostopnost proizvodnih podatkov je Proficy Operations Hub podjetja GE Digital, ki zagotavlja vizualizacijo in razpoložljivost proizvodnih podatkov za vse uporabnike in na vseh nivojih organizacijske strukture.
Namenjena je združevanju in analizi podatkov iz različnih virov, kot so na primer podatki iz SCADA sistemov, procesnih historianov ali sistemov MES, pretvorbi in prikazu informacij za nadzor in upravljanje proizvodnje ter poslovno odločanje.
Proficy Operations Hub je lahko na voljo vsem uporabnikom v proizvodnem obratu za spremljanje operativnih informacij, odpravljanju težav in analize. Vpogledi pa so jim na razpolago preko kategoriziranih informacij in kazalnikov uspešnosti KPI, za katere si lahko izdelajo uporabniško prilagojene nadzorne plošče.
Z rešitvijo Proficy Operations Hub industrijska podjetja pridobijo ključno orodje za spremljanje tekočega obratovanja ter produktivnosti in učinkovitosti proizvodnih procesov, kar predstavlja enega izmed temeljev na poti do digitalne preobrazbe.
Če vas zanima, kako lahko pomaga tudi vašemu podjetju, je kontaktna oseba za več informacij Aljaž Stare, ki je dosegljiv na naslovu [email protected].