Kako z avtomatizacijo zgradb zmanjšamo stroške porabe energije?

Podobno kot električne naprave tudi zgradbe razvrščamo v energijske razrede, ki temeljijo na avtomatizaciji in povezanosti krmilnikov v centralni nadzorni sistem. Zato lahko vsako industrijsko, poslovno, stanovanjsko in drugo zgradbo umestimo v enega od razredov ter na podlagi znižanja porabe energije pri prehodih med razredi ocenimo znižanje stroškov energije v odvisnosti od naložbe v avtomatizacijo.

Zaradi težnje k zmanjšanju onesnaženosti zraka okoljevarstvena zakonodaja po vsem svetu spodbuja uporabo energetsko učinkovitih tehnologij. Za evropsko izvajanje direktive o energijski učinkovitosti zgradb (Energy Performance of Buildings Directive – EPBD) je bil izdelan standard EN 15232 (Energijska učinkovitost zgradb – Vpliv avtomatizacije, centralnega nadzora in upravljanja zgradb).

Standard opisuje metode za oceno vpliva avtomatizacije in tehničnega upravljanja zgradb na porabo energije. V ta namen so bili uvedeni štirje razredi učinkovitosti A do D. Možne prihranke toplotne in električne energije izračunamo za vsak razred glede na vrsto in namen zgradbe, kot referenca za primerjavo izkoristka pa se uporabljajo vrednosti energijskega razreda C.

Primer: Diagram prikazuje razlike v porabi energije za tri vrste stavb v razredih energetske učinkovitosti A, B in D glede na osnovne vrednosti v oceni C. Kot je razvidno, lahko z zagotovitvijo razreda A prihranimo 30 odstotkov toplotne energije v pisarnah.

Po ugotovitvah številnih študij in po lastnih izkušnjah lahko s premišljeno in strokovno avtomatizacijo tehničnih sistemov prihranimo v povprečju do 25 odstotkov energije v zgradbah. To pomeni predvsem uvedbo energijsko varčnih algoritmov vodenja energetskih naprav in regulacijo porabnikov energije po prostorih.

Za svetovanje pri načrtovanju ali prenovi za pametne in energijsko učinkovite zgradbe pokličite Urbana Primožiča po telefonu 01 514 08 36 ali mu pišite na naslov .

Vendar znižanje porabe in stroškov energije ni edina potreba v zgradbah, kjer se običajno srečujemo tudi z naslednjimi izzivi:

Neugodni bivalni pogoji. Neprimerne temperaturne in svetlobne razmere ter slabo ali nepravilno prezračevanje v prostorih povzročajo nezadovoljstvo uporabnikov, zmanjšujejo produktivnost in ogrožajo zdravje.

Daljši odzivni časi v primeru okvar. Zaznavanje okvar, obveščanje, organizacija servisa in odprava okvar so počasni, kar prav tako vpliva na nezadovoljstvo uporabnikov zgradb.

Krajša življenjska doba energetskih sistemov. Okvare se odpravljajo šele, ko se pojavijo, namesto da bi jih preprečevali s preventivnim vzdrževanjem, zaradi česar imajo tehnični sistemi zgradb krajšo življenjsko dobo.

Višji stroški vzdrževanja. Pri nepovezanih tehničnih sistemih zgradb potrebujemo več vzdrževalnega osebja, krajša življenjska doba sistemov pa pomeni višje stroške vzdrževanja in zamenjav.

Vse navedene in podobne težave lahko odpravimo z avtomatizacijo in digitalizacijo zgradb, ki omogočata naslednje ključne koristi:

  • racionalno porabo energije,
  • ugodnejše delovne in bivalne pogoje,
  • manjše obratovalne stroške zaradi lažjega upravljanja in vzdrževanja zgradb,
  • hitro zaznavanje in odpravljanja okvar,
  • daljšo življenjsko dobo tehničnih sistemov zgradb in
  • manjši ogljični odtis na okolje.

Energijska učinkovitost, ugodni bivalni pogoji in nemoteno obratovanje zgradb so torej neločljivo povezani z avtomatizacijo in digitalizacijo tehničnih sistemov v zgradbah ter njihovo povezanostjo v centralni nadzorni sistem, kar je smiselno upoštevati že pri načrtovanju ali vsaj pri (energijski) prenovi zgradb.

Za več informacij o načrtovanju ali prenovi energijsko varčnih zgradb z avtomatizacijo in digitalizacijo tehničnih sistemov kontaktirajte Urbana Primožiča po telefonu 01 514 08 36 ali elektronski pošti .