Že nekaj časa je med pomembnimi temami tudi trajnostno poslovanje podjetij, ki so ga v zadnjih letih nekoliko zasenčili koronavirus, energetska kriza in vojna v Ukrajini. Znova pa je postalo precej bolj aktualno zaradi nove evropske Direktive o poročanju podjetij glede trajnosti (CSRD), ki je začela veljati konec lanskega leta.

Evropski zeleni dogovor

Poročanje o trajnosti je podpora evropskemu zelenemu dogovoru, ki je sveženj političnih ukrepov, namenjen preoblikovanju EU v sodobno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, z ničelnimi neto izpusti toplogrednih plinov do leta 2050.

Prva Direktiva o nefinančnem poročanju (NFRD) je bila sprejeta že leta 2014, na podlagi katere je približno 11.600 podjetij v EU začelo trajnostno poročati leta 2018 za preteklo poslovno leto. Kljub opredeljenim smernicam se poročanje in kakovost informacij, ki jih podjetja razkrivajo na podlagi omenjene direktive, niso bistveno izboljšalo.

Zato je bila sprejeta Direktiva CSRD, ki naj bi pripomogla k uspešnejšemu doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s konkretnejšimi informacijami o tveganjih in priložnostih glede trajnosti v podjetjih ter njihovih vplivih na ljudi in okolje kot načelom dvojne pomembnosti.

Zavezanci za trajnostno poročanje

Direktiva CSRD med drugim razširja področje uporabe zahtev za poročanje o trajnosti na dodatne zavezance, in sicer:

  • velika podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: 1) imajo povprečno število zaposlenih v finančnem letu več kot 250 in/ali 2) več kot 40 milijonov EUR čistega prihodka in/ali 3) več kot 20 milijonov EUR kapitala. 
  • vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi, razen mikro podjetij. 
  • vsa podjetja s sedežem v tretjih državah, ki 1) več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU in 2) imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU.

Poleg tega so podjetja po novem odgovorna tudi za spremljanje trajnostnih informacij svojih odvisnih družb.

Čeprav direktiva formalno zavezuje zgolj približno 50.000 podjetij v EU, bodo njena določila vplivala na pretežni del evropskega gospodarstva, ki z njimi sodeluje. Kajti dodatna razkritja zavezancev bodo morala vključevati podatke o največjih dejanskih in morebitnih škodljivih vplivih ter ukrepih, ki jih blažijo ali odpravljajo v svoji celotni vrednostni verigi.

To v praksi pomeni, da se bodo morala trajnostnemu poslovanju in poročanju prilagoditi vsa podjetja, ki z njimi sodelujejo kot poslovni partnerji, dobavitelji ali izvajalci.

Prav tako pa se nekatera podjetja odločajo za prostovoljno poročanje, saj so trajnostne informacije pomembne tako za izboljšanje poslovanja in konkurenčnosti kot tudi za različne zunanje deležnike, na primer lastnike in banke.

ESG trajnostno poročanje 

Direktiva CSRD od podjetij zahteva kvalitativno in kvantitativno poročanje o številnih okoljskih, družbenih in upravljavskih (t.i. ESG) vprašanjih.

Predvsem glede okolja bodo morala v skladu z novimi standardi razkrivati informacije o:

  • vseh večjih okoljskih zadevah, vključno z odvisnostmi in vplivi, povezanimi s podnebjem, zrakom, kopnim, vodo in biotsko raznovrstnostjo.
  • ravni, obsegu in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, vključno z ukrepi za ogljično izravnavo (ang. Carbon Offset) in virom predvidenih ukrepov.
  • porabi energije in energetski učinkovitosti.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi tehnologija, ki bo podjetjem omogočila racionalno obdelavo in pripravo ustreznih podatkov, kar si težko predstavljamo brez ustrezne informacijske podpore.

Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?

Temelj za trajnostno poročanje je samodejno zbiranje, shranjevanje in analiza podatkov ter priprava pripadajočih poročil. 

Temu je na energetskem in okoljskem področju namenjen Metronikov energetski informacijski sistem MePIS Energy. 

Sestavljen je iz več modulov za spremljanje in upravljanje porabe energentov, energetsko knjigovodstvo ter napredno analitiko z umetno inteligenco, ki lahko izračunava napovedi porabe glede na različne proizvodne in druge dejavnike, kot so tarifni razredi. Prav tako je prilagodljiv glede zajema podatkov iz strojev, merilnikov in drugih aplikacij.

V primerjavi z obračunskimi podatki, ki prikazujejo pretekla obdobja, omogoča spremljanje porabe v realnem času ter hitrejšemu odkrivanju in odpravi skritih izgub. 

Industrijskim in drugim podjetjem zagotavlja jasno in razumljivo preglednost porabe različnih energentov in vode, izračun ogljičnega odtisa, izvajanja ukrepov za izboljšave na posameznih področjih ter pripadajoče podatke za trajnostno poročanje.

MePIS Energy kot zanesljiv vir energetskih in okoljskih podatkov vam omogoča:

  • Avtomatsko zajemanje in varno shranjevanje energetskih in drugih okoljskih podatkov na enem mestu
  • Avtomatske izračune okoljskih kazalnikov KPI za trajnostno poročanje kot je np. izračun ogljičnega odtisa
  • Hitro in enostavno pripravo energetskih in trajnostnih poročil
  • Upravljanje ukrepov za izboljšanje energetskega in okoljskega trajnostnega poslovanja
  • Celovit pregled nad porabo energije v odvisnosti od različnih dejavnikov v realnem času
  • Hitro odkrivanje in odpravo nepotrebne porabe energentov
  • Temelje za izpolnjevanje zahtev energetskih in okoljskih standardov ISO 50001, ISO 14001, EMAS in drugih

Čeprav bo obveznost trajnostnega poročanja za nove zavezance postopna v letih od 2026 do 2028, pa ni priporočljivo odlašati do izteka rokov, kot se je dogajalo na primer pri prilagajanju uredbi GDPR, saj so ukrepi pod časovnim pritiskom dražji in manj premišljeni, kot če se na zahtevane spremembe pripravimo pravočasno.

Kontaktna oseba za več informacij ter praktične rešitve v zvezi z energetskim informacijskim sistemom MePIS Energy za učinkovito energetsko in okoljsko poslovanje in poročanje je Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].