6 strateških korakov za uspešno digitalno transformacijo proizvodnje v vsakem podjetju

Sara Tavcar

Digitalna transformacija proizvodnje je med najbolj obsežnimi in zahtevnimi naložbami, s katero se ukvarjajo sodobna industrijska podjetja. Upravičeno se ji namenjajo tudi precejšnja nepovratna sredstva za sofinanciranje projektov, saj je izboljšanje učinkovitosti proizvodnje eden od temeljnih pogojev za ohranjanje konkurenčnosti proizvodnega gospodarstva nasploh.

Vendar rezultati raziskav, kot so na primer Gallupove študije, kažejo, da tudi v razvitih evropskih industrijskih državah več kot 70 odstotkov projektov uvajanja digitalnih rešitev ne doseže zastavljenih ciljev. Zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, katere so ključne ovire na poti do uspešne digitalne preobrazbe proizvodnje in kako se jim izognemo.

digitalizirana-proizvodnja

Ob upoštevanju navedenih dejstev in praktičnih izkušenj se je izoblikoval pristop, ki je namenjen v pomoč vodilnim in vključuje šest strateških korakov.

1) Ocena vrzeli in določitev ciljev. Pred začetkom digitalne preobrazbe bi morali vodje prepoznati najbolj izrazite vrzeli v proizvodnji, kar pomeni ključne pomanjkljivosti oziroma priložnosti za izboljšave procesov in produktivnosti. Pri tem si lahko pomagajo s primerjavo obstoječih zmogljivosti s konkurenti ter industrijskimi standardi in dobrimi praksami.

2) Ustvarjanje in deljenje vizije. Digitalna transformacija se pogosto začne pri vodilnih, vendar izgubi zagon, ko se spusti do zaposlenih v proizvodnji. Zato je izbrane priložnosti potrebno pretvoriti v spodbudno vizijo, ki je preprosto razumljiva vsakemu bodočemu uporabniku digitalnih rešitev. Če vodilnim ne uspe doseči pozitivnega pričakovanja, digitalne pobude ne uspejo, ker zaposleni v njih ne vidijo smisla in se upirajo spremembam.

3) Izbira prioritet in merljivo uvajanje sprememb. Digitalna preobrazba pogosto vpliva na več področij, ali kar na celotno podjetje. Zato je pomemben premišljen pristop uvajanja sprememb ter ustrezno vključevanje in usklajevanje vseh področij, ki pri tem sodelujejo. Začne se z jasnimi cilji, kaj želimo doseči ter kako, koga in kdaj pri tem potrebujemo, vključno z zunanjimi strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo s svojimi praktičnimi izkušnjami.

Običajno podjetja izberejo eno ali dve prioritetni digitalizacijski pobudi ter jima določijo ključne dejavnike kot so časovni načrt, merljivi kazalniki KPI ter zadostni kadrovski in finančni viri. Izkušnje namreč potrjujejo, da uvajanje več sprememb hkrati običajno povzroča zmedo in ne prinaša pozitivnih rezultatov.

4) Pilotni primeri uporabe. Preden namenimo več virov in digitalizacijo izvajamo v širšem obsegu, je smiselno izvesti manjše in krajše pilotne projekte, s katerimi ugotavljamo ovire za uspeh, organizacijske prednosti in slabosti ter preverimo svoje zmogljivosti. Prav tako so pomembni za pridobivanje izkušenj, s pomočjo katerih digitalne pobude lažje in hitreje uvajamo v preostalih delih proizvodnje, na različnih lokacijah in morda celo državah.

Pri uvajanju digitalnih rešitev potrebujemo t.i. »hitre zmage«, saj projekti z daljšimi horizonti, ki trajajo mesece ali leta, pogosto izgubijo navdušenje in zvodenijo. To nam omogočajo agilne metode. Prvič, ker so že po svoji naravi sodelovalne ter upoštevajo različna področja in stališča. In drugič, ker s krajšimi delovnimi cikli hitreje prepoznamo ovire in se jim pravočasno izognemo s spremembami strategije.

5) Spremljanje rezultatov. Med in po uvedbi pilotnih projektov morajo vodje spremljati vpliv nove tehnologije po merljivih kriterijih. Ključno je, da so rezultati skladni z načrtovanimi cilji. Če to ni doseženo, je potrebno spremeniti pristop in ga znova preizkusiti s pilotnim projektom, preden se digitalna rešitev uvaja celovito in z več sredstvi.

6) Izvajanje širitev. Ko z manjšimi pobudami pridobimo dovolj izkušenj in povratnih informacij, ki potrjujejo pravilnost strategije in zmanjšajo tveganja za neuspeh na sprejemljiv nivo, nadaljujemo z digitalno transformacijo v večjem obsegu. V nasprotnem primeru je precejšnja verjetnost, da navdušenje nad rezultati in zagon zamreta, sodelujoči pa se vrnejo k svojemu vsakdanjemu delu in na pridobljene izkušnje s časom pozabijo.

Kot je razvidno, je med najpomembnejšimi spoznanje, da za doseganje ciljev digitalizacije nista dovolj podpora vodstva in denar, temveč je ključna zavzetost zaposlenih kot uporabnikov digitalnih rešitev in vseh drugih, ki pri tem sodelujejo.

operater-upravlja-delovne-tokove-v-proizvodnji
Za uspešno digitalno transformacijo proizvodnje potrebujete izkušenega partnerja

Digitalna preobrazba nikoli ni lahka, zlasti v času hitrih tehnoloških in poslovnih sprememb, ki stalno premikajo meje možnega in sprejemljivega. Še težje je, če večina zaposlenih v tem ne vidi smisla, ali se ne čutijo pripravljeni ter najbolj zahtevno, če naložbe niso uspešne.

Glavni razlog, da omenjeni dve tretjini projektov ne dosežeta ciljev, je neprimeren pristop, ki ne upošteva temeljnih zakonitosti uvajanja in upravljanja sprememb, kakršne prinašajo digitalne rešitve, ki korenito posegajo v ustaljene načine dela v primerjavi s klasično proizvodnjo. 

Zato je za vsa podjetja, ki se z uvajanjem digitalnih tehnologij v proizvodnji srečujejo prvič, zelo priporočljivo, da pri tem sodelujejo z zunanjim partnerjem, ki ima ustrezno znanje in praktične izkušnje.

V Metroniku smo na opisani način, z manjšimi koraki, pilotnimi projekti ter organizacijskim in tehničnim svetovanjem pomagali številnim podjetjem iz različnih industrijskih dejavnosti, da so lažje in hitreje prepoznala koristi ter pridobila samozavest za večje projekte digitalne transformacije proizvodnje.

Zato lahko pri tem pomagamo vsakemu proizvodnemu podjetju, ki želi predvideni čas in denar za digitalno preobrazbo izkoristiti na najboljši možen način.

Za več informacij v zvezi z načrtovanjem in uvajanjem digitalnih rešitev v proizvodnji pa je kontaktna oseba Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov .