Pametne zgradbe so energetsko učinkovite ter zagotavljajo udobno in zdravo bivalno okolje

Sara Tavcar

V zadnjih letih se na področju pametnih zgradb dogaja hiter razvoj – na trg vstopajo številne nove tehnologije, ki sledijo potrebam sodobnih uporabnikov in današnjemu načinu dela. Ključni cilji inovativnih rešitev so višja energetska učinkovitost in ogljična nevtralnost ter večje udobje in bolj zdravi bivalni pogoji v novih in obstoječih poslovnih, industrijskih in drugih zgradbah. Glavni trendi, ki jih zasledujejo vodilni proizvajalci opreme in rešitev na področju pametnih zgradb, so:

1) Vrhunska uporabniška izkušnja. Ključna je tako za uporabnike, kot tudi z vidika lastnikov oziroma upravljalcev zgradb in pomeni, da:

  • je uporaba sistemov intuitivna ter ne zahteva poglobljenega razumevanja procesov v zgradbi
  • je upravljalec obveščen v primeru napak in ima možnost oddaljenega vpogleda v delovanje sistemov preko mobilnih naprav,
  • je uporabljena visoko kakovostna oprema znanih svetovnih proizvajalcev, kar zagotavlja dolgoročno varnost glede dobavljivosti in ima zagotovljeno servisno podporo pri lokalnem integratorju,  
  • so izvedene tehnično optimalne rešitve, z vso potrebno in brez nepotrebne opreme in funkcionalnosti,
  • je delovanje sistemov čim bolj avtomatizirano glede na različne scenarije, kot npr. samodejno uravnavanje delovanja svetil v prostorih glede na količino naravne svetlobe in prisotnost, ogrevanje glede na vremenske razmere in podobno.

2) Spremljanje in optimizacija porabe energije. Z rastjo cen energentov želijo lastniki in upravljalci zgradb podrobnejši nadzor in možnost optimizacije porabe energije. Temu so namenjeni energetski informacijski sistemi (EIS), ki s sodobnimi analitičnimi orodji uporabnikom omogočajo zaznavanje neučinkovitega delovanja in nepotrebne rabe energije v realnem času ter izvajanje ukrepov za odpravo anomalij. Z EIS vzpostavimo ključne kazalnike (KPI), kot je poraba energije na m2 stavbe, ali poraba energije glede na temperaturni primanjkljaj, ter z njimi merimo uspešnost zmanjševanja rabe energije.

3) Energetsko učinkovito delovanje sistemov. Največ energije v zgradbah porabimo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo. Sodobni sistemi prilagajajo delovanje energetskih sistemov glede na različne dejavnike (npr. zasedenost in prisotnost v prostorih) ter tako zmanjšajo nepotrebno porabo energije.

4) Zdravo bivalno okolje. V zadnjem obdobju je zdravo bivalno okolje postalo ena izmed osrednjih tematik na področju pametnih zgradb. Napredni senzorji poleg merjenja temperature in vlage omogočajo merjenje kakovosti zraka, koncentracijo CO2, trdih delcev in neprijetnih vonjav. Na podlagi izmerjenih vrednosti sistem avtomatizacije prilagaja količino dovedenega svežega zraka v zgradbo in opozarjajo uporabnike v primeru prekoračenih vrednosti.

5) Informacijska podpora preventivnemu vzdrževanju. V pametnih zgradbah nadzorni algoritmi stalno spremljajo delovanje sistemov in obveščajo o potrebnih vzdrževanjih še preden pride do okvar. S tem znižamo stroške vzdrževanja in zmanjšamo število izpadov. Tako na primer nadzorni sistem samodejno obvesti upravljalca, ko je doseženo določeno število obratovalnih ur in je potreben vzdrževalni pregled, prav tako lahko potrebo po vzdrževanju nakazuje povečana poraba energije in podobno.

HVAC-sistem-za-klimatizacijo-in-energetiko-v-zgradbah
Za učinkovito obratovanje pametnih zgradb potrebujete izkušenega sistemskega integratorja

Sodobne tehnologije torej omogočajo visok nivo avtomatizacije zgradb, zato sistemi postajajo vedno bolj kompleksni in medsebojno povezani. Temu primerno postaja vedno pomembnejša tudi vloga sistemskega integratorja, ki poskrbi, da je delovanje usklajeno, optimalno in da izpolnjuje pričakovanja vseh deležnikov, od uporabnikov, do upraviteljev in lastnikov zgradb.

Vsaka stavba ima neko optimalno stopnjo avtomatizacije, ki je odvisna od tipa zgradbe, predvidenih energetskih sistemov in samega načina uporabe. Zato je vključitev izkušenega sistemskega integratorja s širokim naborom znanja, kakršno je podjetje Metronik, priporočljiva že v fazi določanja stopnje avtomatizacije zgradbe ter načrtovanja tehničnih sistemov in njihove povezanosti. Kajti prilagajanja in usklajevanja so najlažja in najcenejša, dokler jih izvajamo v načrtih ter najbolj neugodna in najdražja, kadar se načrti spreminjajo med izvedbo.

Polega tega pa se vloga sistemskega integratorja ne zaključi, ko je zgradba dokončana in predana v uporabo. Delovanje tehničnih sistemov moramo namreč redno optimizirati in jih posodabljati, zato je izbira sistemskega integratorja dolgoročna odločitev za zagotavljanje njihovega učinkovitega delovanja in obratovanja zgradb nasploh.

Pri tem vam zagotovo lahko pomagamo v Metroniku, kjer se s sistemsko integracijo in pametnimi zgradbami ukvarjamo že več kot trideset let ter smo izvedli preko 1000 projektov avtomatizacije v zgradbah. Razvili smo tudi lastno programsko rešitev MePIS Energy, ki omogoča učinkovito spremljanje in upravljanje porabe ter skladnost s standardom ISO 50001 in Zakonom o učinkoviti rabi energije (ZURE).

Kontaktna oseba za več informacij načrtovanja in izvedbe tehničnih sistemov za pametne zgradbe pa je Urban Primožič, ki mu lahko pišete na naslov ik.si.