Živilska industrija ima v primerjavi z večino drugih proizvodnih panog nekaj pomembnih posebnosti. Proizvodni procesi morajo potekati neprekinjeno, zaradi varnosti in skladnosti živil s higienskimi predpisi in standardi je potrebno zagotavljati stalno sledljivost ključnih parametrov, vsako odstopanje pa mora sprožiti takojšnje opozorilo in odpravo.
Poleg finančnih spodbud je določene tehnološke izboljšave v živilski industriji v preteklih dveh letih pospešil predvsem koronavirus, saj so bila podjetja zaradi omejitev osebnih stikov in odsotnosti zaposlenih prisiljena vzpostaviti nadzor in podporo pri upravljanju proizvodnje na daljavo.
Kljub temu je v mnogih živilskih podjetjih realnost še vedno ročno beleženje podatkov iz strojev v dnevnike, kontrolne sezname in obrazce, njihovo prepisovanje in preračunavanje v preglednicah ter zamudna priprava raznih poročil.
Takšno stanje pomeni veliko potrato časa in je podvrženo možnostim resnih napak, kar predstavlja tudi tveganje za neskladnosti s predpisi in varnost živil nasploh. Obenem pa razpršeni podatki vodilnim otežujejo ali celo povsem onemogočajo preglednost proizvodnje in odkrivanje priložnosti za izboljšave.
Tehnološki preskok zavirajo predvsem predsodki
Čeprav lahko takšne in podobne slabosti učinkovito rešujemo z digitalizacijo proizvodnje, so poglavitna ovira za tehnološki preskok predvsem neznanje in predsodki, da je ta zapletena, dolgotrajna in draga.
Zato ni odveč spomniti, kaj digitalizacija sploh pomeni. Gre za samodejno zajemanje procesnih podatkov iz proizvodnih strojev in njihovo shranjevanje na enem mestu ter obdelava podatkov z analitičnimi orodji, s katero pridobimo uporabne informacije za različne potrebe – od na primer spremljanja produktivnosti in energetske učinkovitosti proizvodnje ter odstopanj v realnem času, do priprave poročil za odločevalce in potrjevanje skladnosti z regulativnimi zahtevami.
Povečanje produktivnosti, znižanje stroškov, skladnost, kakovost in brezpapirno poslovanje
Med številnimi koristmi digitalizacije proizvodnje v živilski industriji posebej izstopa naslednjih pet področij:
Povečanje produktivnosti. V veliki meri je povezano z nepredvidenimi zastoji v proizvodnji, ki jih lahko uspešno odpravljamo, če poznamo njihove vzroke. Prav tako na produktivnost vpliva načrtovanje delovnih tokov in planiranje proizvodnje nasploh, s čemer dosežemo boljšo izkoriščenost strojev in zaposlenih.
Znižanje stroškov. Čeprav so v zadnjem času najbolj aktualna vprašanja, vezana na porabo in cene energentov, na proizvodne stroške vplivajo tudi drugi dejavniki. Prihranimo lahko pri surovinah, izmetu, reklamacijah zaradi neskladnosti izdelkov in še marsikje.
Skladnost z regulativami. Za zagotavljanje stalne in visoke varnosti in kakovosti izdelkov postavljajo regulativni organi številne zahteve. Določajo jih predpisi in standardi za živilske proizvodne procese, operativne postopke, dokumentacijo, usposabljanje osebja in upravljanje kakovosti.
Kakovost izdelkov. Za kakovost živilskih izdelkov je prav tako pomembna celovita sledljivost, kako so nastali – od lastnosti vhodnih materialov in surovin, označevanja in poteka proizvodnega procesa, do nadzora vzdrževanja proizvodne opreme in ustreznosti izobrazbe proizvodnih delavcev.
Brezpapirno poslovanje. Pomembno je zlasti zaradi zajemanja in centralnega shranjevanja točnih proizvodnih podatkov, na katerih temeljijo pregledi in analize za poročanje in sprejemanje odločitev.
Zaradi navedenih in drugih koristi je digitalizacija proizvodnje v živilski industriji naložba, ki se običajno zelo hitro povrne.
Za uspešno digitalno transformacijo živilske proizvodnje potrebujete izkušenega partnerja
Za vsa podjetja, ki se z uvajanjem digitalnih tehnologij v proizvodnji srečujejo prvič, ali nimajo najboljših izkušenj, je priporočljivo, da pri tem sodelujejo z zunanjim partnerjem, ki ima ustrezno znanje in prakso iz živilske industrije.
Digitalne rešitve namreč kljub vsemu posegajo v ustaljene načine dela v primerjavi s klasično proizvodnjo. Zato je pomembno, da pri tem upoštevamo temeljne zakonitosti uvajanja in upravljanja sprememb, s katerimi poleg tehnoloških izboljšav dosežemo tudi vključenost in zavzetost zaposlenih v proizvodnji.
V Metroniku smo z manjšimi koraki, pilotnimi projekti ter organizacijskim in tehničnim svetovanjem pomagali več živilskim proizvajalcem pri nas in v tujini, da so lažje in hitreje prepoznala koristi ter pridobila samozavest za večje projekte digitalne transformacije proizvodnje.
Zato lahko pri tem pomagamo vsakemu živilskemu podjetju, ki želi predvideni čas in denar za digitalno preobrazbo izkoristiti na najboljši možen način.
Za več informacij v zvezi z načrtovanjem in uvajanjem digitalnih rešitev v živilski proizvodnji pa je kontaktna oseba Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov [email protected].
