Proizvodna podjetja so pod stalnim pritiskom, da v čim krajšem času in s čim nižjimi stroški izdelajo čim bolj kakovostne in kupcem prilagojene proizvode. Hkrati se neprestano zaostrujejo regulativne zahteve in industrijski standardi za kakovost in varnost izdelkov. Temu pa so se v zadnjem času pridružile še prekinitve oskrbovalnih verig pri dobavi surovin in materialov ter negotovost glede razpoložljivosti in cen energentov.
Za obvladovanje zahtevnih razmer in ohranjanje globalne konkurenčnosti, kjer je Slovenija po raziskavi švicarskega inštituta IMD v letu 2021 izgubila pet mest, bodo morali v številnih podjetjih narediti tehnološki preskok iz klasične proizvodnje, pri kateri se večina srečuje z naslednjimi izzivi:
Pomanjkanje preglednosti proizvodnje. Ukvarjanje in izguba časa z nepovezanimi aplikacijami ter podatki na papirju onemogoča preglednost in uspešno upravljanje proizvodnje v realnem času ter uvajanje izboljšav.
Pomanjkljiva sledljivost proizvodnje. Prav tako pomembna je celovita preglednost nastanka izdelkov za zagotavljanje kakovosti in varnosti ter reševanje reklamacij z dobavitelji in kupci (t.i. sledljivost naprej in nazaj).
Skrite izgube v proizvodnji. Pomanjkanje zanesljivih informacij o trenutnem dogajanju v proizvodnji in stanju opreme otežuje prepoznavanje in odpravljanje vzrokov, ki povzročajo zastoje, nepotrebno porabo energentov, odstopanja pri kakovosti izdelkov in podobno.
Zastoji v proizvodnji. Nenačrtovani izpadi zmanjšujejo proizvedene količine, zato sta hitro zaznavanje in ukrepanje ključna za povečanje produktivnosti in znižanje stroškov proizvodnje. Del zastojev povzroča tudi redno vzdrževanje, ki mora biti čim manj moteče in usklajeno s potrebami proizvodnje.
Neučinkovito planiranje proizvodnje. V praksi se je izkazalo, da je produktivnost pogosto pogojena z vrstnim redom izvajanja operacij pri proizvodnji oziroma z upravljanjem delovnih tokov, kar je odvisno od učinkovitosti planiranja proizvodnih procesov.
Papirna proizvodna navodila. Uvajanje in zamenjave zaposlenih v proizvodnji običajno povzročajo več napak in izmeta ter počasnejše delo, kar je največkrat povezano z nepregledno papirno dokumentacijo in navodili.
Razpršeni proizvodni podatki. Brez celovitih, urejenih in enostavno dostopnih proizvodnih podatkov je oteženo in zamudno tudi zagotavljanje in dokazovanje skladnosti izdelkov s predpisi, standardi in zahtevami kupcev.
To so samo nekatere možnosti za izboljšave, ki jih srečujemo v večini industrijskih podjetij in katere lahko uspešno rešimo s sodobnim sistemom za upravljanje proizvodnje MES. Pri izbiri MES sistema pa moramo biti pozorni na več dejavnikov – od nabora vsebinskih modulov in tehnološke naprednosti programske rešitve, do izkušenj ponudnika, referenčnih implementacij z doseženimi učinki, spektra proizvodnih znanj (avtomatizacija, digitalizacija, procesi) ter vlaganj v razvoj in nadaljnje nadgradnje, kar zagotavlja varnost in konkurenčnost proizvodnje na dolgi rok.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
Na podlagi dolgoletnih izkušenj z avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje smo v Metroniku razvili sistem za upravljanje proizvodnje MePIS MES, ki je prilagojen potrebam srednjih in velikih podjetij slovenske industrije.
Gre za modularno rešitev, s katero lahko zadostimo vsem ključnim potrebam za učinkovito proizvodnjo in jo uvajamo postopno. Poleg tega je vsestransko prilagodljiva in povezljiva z obstoječim informacijskim okoljem naročnika, zato je uvajanje lažje in cenejše. Za zahtevnejše aplikacije pa jo lahko nadgradimo tudi z algoritmi umetne inteligence in digitalnim dvojčkom.
Ključni moduli sistema MePIS MES podpirajo naslednje funkcionalnosti:
- upravljanje delovnih nalogov
- mikroplaniranje proizvodnje
- upravljanje delovnih tokov
- upravljanje kakovosti izdelkov
- upravljanje porabe energentov
- upravljanje vzdrževanja
- sledljivosti surovin, materialov in izdelkov
- označevanje izdelkov
- interna logistika
- analize proizvodnje s kazalniki operativne odličnosti.
Za več informacij o izboljšanju učinkovitosti proizvodnje s sistemom MES je kontaktna oseba Vanja Tomažič, ki mu lahko pišete na naslov vanja.tomazic@metronik.si
