Slovenija je bila na področju digitalizacije še leta 2022 nad evropskim povprečjem, vendar smo v zadnjih dveh letih občutno nazadovali. Najslabše je v gospodarstvu, kjer smo po ocenah strokovnjakov Gospodarske zbornice Slovenije padli iz 9. na najmanj 18. (ali še nižje) mesto.
Pomemben razlog za takšno stanje so vlaganja v digitalizacijo proizvodnje, ki so se po obdobju državnih spodbud z nepovratnimi sredstvi precej upočasnila. Raziskave pri nas in tudi v tujini namreč kažejo, da vodilni v industrijskih podjetjih pogosto dvomijo o njenih pozitivnih finančnih učinkih in v kolikšnem času se jim bodo vložki povrnili.
Zato je zagotovo aktualno vprašanje, kako lahko pri digitalizaciji proizvodnje ocenimo finančne koristi in ROI.
Kaj je digitalizacija proizvodnje?
Delimo jo na dve ključni področji.
Prvo je uvedba brezpapirnega poslovanja, s katero ukinemo tradicionalne papirne dokumente in evidence ter jih obvladujemo v digitalnem okolju. Drugo področje pa je obdelava velike količine proizvodnih podatkov in pretvorba v uporabne informacije, ki vodilnim omogočajo spremljanje in učinkovito upravljanje proizvodnje v realnem času ter načrtovanje in uvajanje ukrepov za izboljšave.
Sedem finančnih koristi digitalizacije proizvodnje
Čeprav je koristi še precej več, opisujemo sedem merljivih dejavnikov, ki največ prispevajo k pozitivnim učinkom digitalizacije proizvodnje.
Zmanjšanje proizvodnih stroškov. Po ugotovitvah študije Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) se z digitalizacijo v večini industrijskih podjetij proizvodni stroški znižajo za 15% do 30%. K temu največ prispevajo izboljšana splošna učinkovitost proizvodnje opreme (OEE), skrajšanje proizvodnih ciklov ter hitrejše in učinkovitejše odkrivanje oziroma odpravljanje težav.
Povečanje produktivnosti obratov. Glede na študijo WEF so številni proizvajalci s pomočjo digitalizacije več kot podvojili produktivnost. To omogoča boljša izkoriščenost proizvodnih linij, skrajšanje prehodnih časov med delovnimi nalogi ali serijami in učinkovito odpravljanje kratkih zastojev linij oziroma boljša pretočnost proizvodnje.
Povečanje storilnosti delavcev. Po raziskavi, ki jo je opravilo svetovalno podjetje McKinsey & Company, digitalizacija bistveno zmanjša ročna opravila, omogoča spremljanje osebne uspešnosti vsakega delavca ter razporejanje aktivnosti na podlagi njihovih kompetenc, kar vpliva na manj zastojev in napak v proizvodnji. To lahko poveča tudi storilnost zaposlenih za več kot 20%.
Enostavnejša organizacija proizvodnje. Po podatkih McKinseya se z naprednimi sistemi za načrtovanje in razporejanje proizvodnje učinkovitost usklajevanja izvedbe naročil s proizvodnimi zmogljivostmi (surovinami, stroji in delavci) izboljša do 85%. To omogočata predvsem umetna inteligenca in strojno učenje s svojimi bistveno boljšimi načrtovalnimi sposobnostmi v primerjavi s človekom.
Pravočasna in popolna dobava. Številni proizvajalci plačujejo visoke pogodbene kazni zaradi nepravočasne ali nepopolne dobave svojih izdelkov. Učinkovitost na tem področju določa kazalnik OTIF (on-time-in-full) kot razmerje med vsemi ter pravočasno in v celoti izvedenimi delovnimi nalogi. Pri izračunu finančnih koristi lahko upoštevamo, da s pomočjo digitalizacije uspešno zaključimo najmanj 90% proizvodnih nalogov.
Napovedno vzdrževanje. Kot vemo, gre za sodoben pristop, ki temelji na spremljanju podatkov o strojih in izvajanju vzdrževanja pred nepričakovano odpovedjo opreme in zastoji v proizvodnji. Glede na študijo Deloitte lahko z napovednim vzdrževanjem povečamo proizvodni čas za 10 do 20%.
Poraba energije in vode. Na podlagi poročil WEF digitalizacija proizvodnje zmanjša porabo in stroške energentov in vode v povprečju za 15%. Izboljšave so posledica uporabe programske opreme za upravljanje porabe energije, ki vodilnim omogoča uvajanje izboljšav na podlagi kakovostnih informacij in vpogled v okolijski vidik njihovega obratovanja.
Izračunajte svoj ROI za digitalizacijo proizvodnje
Čeprav se izraz ROI najpogosteje uporablja za izračun donosnosti naložbe kot odstotek, lahko koncept ROI uporabimo tudi za določitev časa, ki ga potrebujemo, da povrnemo začetno investicijo.
Izračunamo ga tako, da predvidene vložke delimo s finančnimi koristmi digitalizacije proizvodnje v obliki znižanja stroškov in morebitnega povečanja prihodkov. Pri koristih uporabimo med drugim podatke o pretočnosti proizvodnje, izmetu, stroških dela, izdelkov, energije in rezervnih delov. Na strani vložkov pa zajamemo vse potrebne aktivnosti, programsko in strojno opremo.
Če je rezultat manjši od ena, se nam investicija povrne prej kot v enem letu, če je na primer 3, pa bo pokritje trajalo predvidoma tri leta.
Kako vam lahko pomagamo v Metroniku?
V nasprotju z dokaj razširjenim prepričanjem je digitalizacija proizvodnje bistveno več kot samo uvedba programske opreme.
Temelje predstavlja zajemanje, shranjevanje in analitična obdelava proizvodnih podatkov, ki jih vodilni prejmejo v obliki razumljivih informacij za nadzor in odločanje.
Zato v Metroniku svojim strankam poleg naprednih programskih rešitev iz družine MePIS nudimo vse potrebne storitve za učinkovito digitalizacijo, od načrtovanja, do podpore pri uvajanju tehničnih in organizacijskih ukrepov v prakso, s čimer pričakovane rezultate dosežejo lažje in hitreje.
Kontaktna oseba za več informacij glede možnosti za izboljšanje učinkovitosti z digitalizacijo proizvodnje pa je Vanja Tomažič, direktor področja avtomatizacije in digitalizacije v industriji, ki mu pišite na naslov vanja.tomazic@metronik.si.
